samooklicani Intelektualec

Slovenska članska košarkarska reprezentanca je s četrtfinalnim porazom proti vedno neugodnemu Portoriku, žal, že zaključila s kvalifikacijskem turnirju za preboj na OI v Pekingu.

Na koncu je bil rezultat 81:70 za Portoričane, ki so pokazali bistveno večjo mero borbenosti in želje za zmago. Cel dan sem se veselil te tekme, saj sem bi skoraj prepričan v zmago naše izbrane vrste, poleg tega pa sem z mislimi bil že pri sobotni tekmi proti Grčiji, ki bi zagotovo bila prava poslastica za slovenske ljubitelje košarke. Žalost ter jeza sta bili ob porazu zelo intenzivni, saj sem tudi tokrat imel občutek, da bi lahko s to reprezentanco naredili korak več, prav tako, sem bil enakega mnenja na preteklih dveh EP-jih ter SP.Sama tekma s slovenske strani je bila katastrofalna, mogoče je bilo tudi nekaj podcenjevanja, toda takšno ekipo Portorika zagotovo ne gre podcenjevati, konec koncev so prav isti igralci uspelo spraviti na kolena celo reprezentanco ZDA – in to kar pošteno. Vsi moji prijatelji so bili mnenja, da bo Slovenija brez problemov zmagala za 15 točk, tudi sam sem bil prepričan v zmago, toda vseeno sem ohranjal neko spoštovanje do te ekipe, katero srce tvorita NBA-jevec Carlos Arroyo (Orlando Magic) ter Elias Larry Ayuso, odprto pa sem imel tudi možnost presenečenja. Res je, ne lažem, tudi to sem pričakoval. Na koncu se je prav slednje uresničilo, razočaranje je bilo veliko. Kaj je bilo vzrok porazu? Nekaj teorij sem razvil, toda nekaj drži kor pribito, selektor Aleš Pipan mora oditi. Pravzaprav bi moral s tega mesta oditi že nekaj časa nazaj.

»Toda zakaj bi zamenjal Pipana? Prav on je največ dosegel s slovensko reprezentanco«, so mi odgovarjali moji sogovorniki, ki sem jim to možnost, oziroma kar pogoj, omenil. Nobeden pa ne pogleda, kakšne igralce smo imeli takrat v reprezentanci, s tako močnim igralskim kadrom, kot smo ga imeli na EP 2005 in 2007 ter SP 2006, bi se lahko enake cilje dosegel nek povprečen slovenski košarkarski trener iz prve slovenske lige. Pravzaprav Aleš Pipan kar spada v ta rang tekmovanja, kakšna lige NLB, bi mu že povzročala težave, tako kot jih je imel začasa vodenja novomeške Krke.

Toda zakaj se sedaj spravljam na selektorja, saj so vendar igrali na parketu in opravljajo večino dela. To je res, toda dober selektor mora vedeti, kdaj narediti kakšno menjavo, kdaj zamenjati strategijo, kateri napad naj odigrajo, predvsem pa, katere igralce naj pusti v igri in kakšno peterko naj drži v igri. Bil bom odkrit, Aleš Pipan kot trener mi ni bil nikoli všeč, to tudi odkrito priznavam. Ni mi všeč njegov način vodenja ekipe ter s kakšnim načinom je povezan z igralci. Pipan, vsaj zame osebno, ni bil nikoli material za selektorja. Res je, da je veliko dosegel s to reprezentanco, toda vse to mu je uspelo le za »las«, nikoli bi bilo zares sigurno ali korektno, vedno smo morali trepetati do zadnjih tekem, da smo na koncu dobili odločitev ali gremo na SP ali na OI. To zamen ni noben dosežek, če se čisto po sreči uvrstiš naprej. To ni nobeno delo.

Pipan ne slovi kot trener z dobrim razumevanjem igralcev, prav tako kot po tem ne slovi Košarkarska zveza Slovenije, ki venomer ponavljajo ene in iste napake. Brezec je bil po poškodbi Smodiša in Vidmarja pripravljen zaigrati za reprezentanco, toda zaradi nesposobnosti in arogance Pipana je vse skupaj padlo v vodo, na kocu pa je slab izpadel Primož Brezec. No, ko smo že ravno pri tem, ali se je kdo vprašal, zakaj je toliko odpovedi naših košarkarjev? Če bi zaigrali prav vsi naši najboljši košarkarji, nam odličnje na EP zagotovo ne bi ušel, seveda pod pogojem, da bomo imeli tudi pravega trenerja s pravo karizme ter avtoriteto. Sam sem se že velikokrat vprašal, zakaj je tako, toda o tem sedaj ne bom pisal, saj imam še veliko drugega za povedati.

No, če se vrnem nazaj na uvodno tekmo, ko se začel pisati o tekmi s Portorikom. Pohvale za igro si tokrat definitivno zasluži Uroš Slokar (16 točk in 7 skokov), ki bi lahko na EP 2009 na Poljskem, ob odsotnosti Brezca, postal prvi center reprezentance. Odličen predstave je na kvalifikacijah pokazal Rašo Nesterović, ki zares igra s srcem, toda sam pa ne more storiti vsega. Na tej tekmi je sicer dosegel 10 točk in 11 skokov, toda imel pa je kar 5 izgubljenih žog, njegov met iz igre pa je bil le 41,7%. Zakaj le? Zato, ker po mojem prepričanju dober center ne bi imel smeti odstotek meta nižji od 55%. Govorim seveda za klasičnega centra, ki obvlada igro s hrbtom proti košu ter »pick ‘n roll«. V glavnem Rašo in Uroš si zaslužita vse pohvale za igro.

Kdo si jo pa ne? Po mojem mnenju bi Jaka Lakovič odigral veliko boljše, saj pri njemu je tako, eno tekmo bo odigral dobro, drugo pa katastrofalno slabo. Pri njemu neke konsistentnosti, njegova igra je toplo-hlado, tudi če gledamo njegove pretekle igre v slovenskem dresu. Podobo bi lahko rekel tud za Sanija Bečirovića, ki tudi tokrat ni odigral dobro. Sani je imel met iz igre 36%, igral je 32 minut, Jaka pa je igral 25 minut in imel 30 odstotni met iz igre. To je zame slaba predstava, bila sta nerazpoložena za igro – bilo je očitno.

Kar je očitno nam, pa ni očitno Pipanu. Pipan je imel na klopi skrivno orožje – Nebojšo Joksimovičć, ki je po mojem mnenju, eden izmed najbolj podcenjenih igralcev v slovenski reprezentanci, za razliko od Jake Klobučarja, ki je veliko precenjen. Joksimović slovi kot dober strelec, odličen podajalec, soliden skakalec ter dober obrambni košarkar, ki zna ukrasti tudi kakšno žogo ali dve. Na trenutke se mi zdi, da bi lahko Joksa bil, ob nekaterih drugačnih potekih dogodkov, celo boljši košarkar od Bečiroviča. Joksimović je na treh tekmah skupno odigral le 42 minut, na prvih dveh srečanjih res ni pokazal kaj veliko, toda tokrat pa sem imel občutek, da bi lahko prav on bil mož odločitve. Toda Pipan je imel svojo računico ter je v igri raje držal Lakoviča in Bečiroviča. Joksa je igral le 8 minut. Tudi Miha Zupan bi si zaslužil večjo minutažo, proti Portoriko je v 11 minutah pokazal dobro igro, zagotovo pa bi si zaslužil tudi kakšno minuto več na parketu.

Ko vse skupaj pišem, pa se mi poraja vprašanje, zakaj nista na tekmah dobila priložnosti Zagorac in Klobučar? Zakaj s seboj vzamemo takšne igralce, ki si po mnenju Pipana, ne zaslužijo priložnosti na EP? Kaj res v Sloveniji ne moremo najti igralce, ki lahko so sposobni upravičiti zaupanje trenerja? Mar imamo v Sloveniji res le 8, 9 igralcev, ki so sposobni igrati za izbrano vrsto, če seveda izvzamemo tiste, ki niso hoteli igrati za slovensko reprezentanco. Temu ne verjamem niti za trenutek. Na tretji tekmi proti Portoriku sta zatajila tako Lakovič kot Dragič, kaj pa potem? V repki imamo 3 igralce, ki niso nič, ali pa zelo malo! Ali ne bi bilo bolje te tri igralce nadomestili z drugimi, ki bi lahko korektno odigrali? Trenerji reprezentanc bodo morali počasi opustiti mišljenje, da lahko tekmo zmagaš z 8 igralci. Reprezentanca je sestavljena iz najboljših košarkarjev, ki so na voljo. To pomeni, da bi morali biti prav vsi sposobni odigrati težko reprezentančno tekmo, kajne?

Te miselnosti ne razumem. Namesto Klobučarja bi lahko zlahka prišel Ćapin ali pa veteran Samo Grum, ki je imel v Avstriji fenomenalno sezono. Tudi Zagorac je imel odlično sezono, toda očitno ne dovolj dobro kot Sani Bečirovič, ki v zadnjem delu sezone sploh ni bil v prvi ekipi Panithinaikosa, sploh ni dobil v postavi moštva. Tudi Jagodnik bi se kmalu znašel v reprezentanci, in to kljub temu, da je bil poškodovan in ni igral kar 4 mesece. Potemkaj, bi lahko v reško poklicali tudi Saša Ožbolta? Zakaj pa ne. Zakaj bi delali razlike.

Malce sem se razpisal, toda svojo jezo in mišljenje sem moral preliti na papir, mogoče bo kdo užaljen ob mojem pisanju, jaz tako mislim, ker vem, da bi lahko ta reprezentanca dosegla veliko več. Tako kot vse poprej.

Za konec upam le, da bo KZS le ugotovila, da je Pipan dovolj časa preživel v vlogi selektorja, da je naredil kar je lahko, da se je napredek ustavil ter da je čas, da se poišče novega selektorja. Da ne bo pomote, Pipan je veliko naredil za slovensko košarko, zagotovo je naredil veliko v preteklih letih, to mu priznavam, vendar me zanima, kako bi se v istem obdobju odrezal kakšen drug strateg, to pa ne bomo nikoli izvedeli…

Neuspešen shod pri Jorasu, za odstranitev cvetličnih korit je bil povsem pričakovan, vsaj kar se tiče z moje strani. Takšni ali drugačni shodi ne bodo prav nič naredili drugače, ker tukaj je znova vmešana “blesava” politika, in to slovenska, ki deluje proti lastni državi, zato, da si z incidenti določene stranke nabirajo politične točke. Tako kot je bilo to pred 3 leti in pol, ko so se prav tako dogajali incidenti v piranskem zalivu. Tukaj zagotovo ne gre za naključje, da se pred volitvami ponovno dogajajo incidenti, pred tem pa ni bilo niti enega omembe vrednega. Nekatere politične strani bi storile vse, da ohranijo oblast v Sloveniji, tudi s tem, da jemljejo Sloveniji suverenost. Dokler bo ta politična garnitura v Sloveniji se bo to dogajalo tudi v prihodnje. Slovenska mejna policija, namesto da bi zavarovala slovenske državljane pri odstranjevanju cvetličnih korit na nespornem slovenskem ozemlju, rajši »jebe« slovenske državljane od zadaj! Toda, zakaj je tako? Zakaj se policija ne upa ukrepati proti Hrvaški in njenem udiranju na slovensko suverenost? Zato, ker imajo take direktive od Romška, generalnega direktorja policije, slednji pa svoje ukaze dobi od notranjega ministra Dragutina Mateja, ki pravzaprav sploh ne bi smel dajati ukaze policiji, saj se mora policija in politika razločevati. Toda glavni podatek je ta, da je Dragutin Mate pravzaprav Hrvat, rojen v Čakovcu, ki je blizu Varaždina (SeveroVzhod) in edino logično je, da bo zavaroval interese svoje materne države Hrvaške. Po mojem prepričanju bi morali na teh glavnih pozicijah biti samo Slovenci, rojeni v Sloveniji, ne pa hrvaški ljudje. Premier, notranji in zunanji minister, obrambni minister te funkcije so ene izmed pomembnejših v državi in pod nobenim pogojem na teh funkcijah ne bi smel biti človek, ki se je rodil na Hrvaškem, ali kje druge izven Slovenije, da ne bo pomete.

Kdaj bo prišel dan, ko se bodo ti stari prdci, ki danes krojijo slovensko politiko umaknili ter dali prostor mlajšim, katerim je vseeno kateri politični opciji pripadaš, važno bo le to, da smo vsi skupaj združeni proti skupnemu sovražniku.

Po dolgem času se spet oglašam, vendar ne mislim pisati o politiki in vseh njenih spletkah, pač pa o povsem drugi temi, in ta je diskriminacija samskih ljudi. Pa še to, da ne boste mislili, da je meni ta tema kar sama v glavo prišla - ne - prvič sem za to prebral v brezplačnem časopisu Žurnal24.

Že dolgo časa sem samski, morem priznati, da mi to nikakor ne ustreza, vendar nisem našel prave ženske, ki bi mi ustrezala tako po zunanjosti kot tudi njeni osebnosti. Veliko mojih prijateljev ima punce, problem nastane takrat, ko imajo vsi moji dobri – ne bom rekel najboljši, ker teh nimam – prijatelji, ki so poleg tega tudi moji sostanovalci v podnajemniškem stanovanju. Kakšen problem nastane? Za primer bom dal, ko se skupaj odpravimo ven zabavat, vsi so v parih, jaz pa počasi zapadem v depresivnost. Včasih mi je prav težko in zaradi tega trpi moja samozavest, zaradi tega mi je še toliko težje poiskati punco. V redu, sedaj pa se posvetimo dejanski diskriminaciji oziroma kako se izvaja.

Če dolgo časa nimaš punce te imajo ljudje počasi za zgubo, nesposobnega in za slabega človeka, spoštujejo te manj in podobno. Čez nekaj časa se ti že smejijo, če govorim o seksu, kot da nimam pojma ter da te stvari še nikoli nisem prakticiral, še več, imajo me celo za devičnika. Ja res, kot da rabiš resno zvezo, da se lahko seksaš. Če kdaj omenim kakšno punce, me takoj začnejo govorit, kaj pa lahko jaz naredim, da ne morem nič doseči itd. Veliko je takih ali podobnih stvari, nekatere od njih so prav krute. Zakaj tako nekateri ravnajo, mar smo samski ljudje manj vredni kot tisti, ki so v zvezah? Saj ne rečem, da ne morem dobiti punce, poznam take, ki bi v trenutku z mano šle, toda zakaj le? Seks za eno noč ne izvajam več, ker ne morem več prizadeti te punce, s katero sem in katera misli, da se bo iz tega izcimilo veliko več. Poleg tega nisem tak, da bi si na hitro našel eno “grdo” ali neumno razvajeno punco, ampak ne zato ker bi jo imel rad, temveč zato da bi jo pač imel… Pustimo sedaj to, da se ne bom preveč oddaljil od tem.

V glavnem, pozorno sem začel te ljudi poslušati, kaj mi očitajo in kaj mi točno govorijo, prišel sem do zanimivega zaključka. Ugotovil sem, da se ljudje v odnosih radi hvalijo s punco, govorijo razne stvari itd., če te temu prištejem še zaničevanje drugih potem je tukaj predvsem narobe s tem človekom. Ni problem v meni, da če sem brez punce, problem je v njih, v teh ljudeh, ki prekrito ali celo nevedoče »diskriminirajo« mene oziroma ljudi, ki nimajo partnerja. Te osebni se ob zaničevanju drugih dobro počutijo, ker se poveličujejo, začnejo misliti, da so boljši od drugih ter da so bolj sposobni. Lepo je, da je obstaja nekdo, ki je še večja zguba kot je sam, da ima sam nekaj več kot drugi, na koncu ne gre za nič drugega kot napihovanje ega. Vedno je lepo videti ljudi, ki jim gre slabše kot drugim, ker potem se lahko sami bolje počutijo. Mar ne? Ali ne gledamo vsi razne oddaje, kjer se ljudje osmešijo in naredijo budale iz sebe? Zakaj le? Kako to vpliva na nas? Nekako nam odleže, ker vidimo, da sami nismo ničvredneži, zgube, moroni itd, da pa našemu egu damo še piko na i, take ljudi še malce zbadamo…

O čem pa čem o drugem pisati, kot o aferi Sova? 20 minut sem gledal oddajo Trenja na Pop Tv prejšnji četrtek, ko so imeli temo na to afero. Več časa nisem gledal, ker sem se moral učiti za izpit. V glavnem, najbolj me je motilo spakovanje in hinavski smeh Grimsa iz SDS. Za politika - čeprav za člana SDS se takšno obnašanje lahko pričakuje – takšno vedenje vsekakor ni sprejemljivo. Mislim, da to odraza obraz in obnašanje vseh pripadnikov SDS, vzvišenost in vase zagledanost, kot da so kaj boljši od drugih? Po moji psihološki analizi je ta smeh Grimsa, s katerimi je motil, prekinjal in predvsem nasprotoval ostalim sogovornikom, znak nekega obupa in zadrege. Ko ni imel kaj pametnega za povedati ali pa ni dovolj hitro našel replike, se je le zasmejal. Osebno mislim, da nastala situacija ni prav nič smešna. Očitno je Grims le ponazarjal evropske in svetovne politike, kateri se nam smejejo.

Kar se pa tiče prisluškovanja Janši in Sanaderju, jaz verjamem, da so prisluškoval, tako kot tudi verjamem, da obstajajo neki podatki o tem. Najbolj me pa moti to, da vsi, ki so danes povezani s Sovo, ali člani preiskovalne komisije trdijo, da teh dokumentov - o dogovarjanju Janše in Sanaderja o obmejnih incedentov- ni. Kako lahko to sploh trdijo? Preiskava namreč še poteka, tako da ne vem, zakaj to trdijo. Meni ob teh trditvah pride na misel le ena stvar. Mogoče pa so nekateri že našli te dokumente – in jih uničili. Hja, le tako lahko zagotovostjo trdijo, da teh dokumentov ni, kljub temu, da preiskava parlamentarne komisije še vedno poteka.

Dejstvo je, da so bile tajne službe ustanovljene za to, da se pridobijo informacije o aktivnostih drugih državah, da bi se na podlagah le-teh zavarovalo Republiko Slovenijo. Vse tajne in obveščevalne službe prisluškujejo drugim, čeprav trdijo, da tega ne delajo. Toda razliko med našo Sovo in drugimi službami je ta, da mi oz. mediji javno objavljajo seznam oseb, katerim so prisluškovali. Odkrili so tudi nekatere tajne lokacije Sove. Mislim, kdor te informacije izdaja medijem, bi lahko bil obtožen izdaje in ogrožanja državne varnosti. Toda vem, da kriva za to ne bodo našli, ker ta prihaja iz vodilnih in visokih krogov. Imam tudi svojo teorijo, kdo izdaja te informacije, in kdo odloča, kaj bo šlo v medije in kaj ne. Zaradi kočljivosti te teme, o tem ne bom pisal, ker bog ve, kdo se bo potem namen spravil. Lahko pa samo povem, da gre po mojem mnenju za to, da se škoduje nekomu drugemu, da bi nekega drugega gledali v drugačni boljši luči.

• Oglejte si oddajo Trenja na temo Sova, dne 21.5.07 >>klikni tukaj<< Foto zgoraj: POP TV, Trenja - narejen screen shot iz oddaje.
• Pravno obvestilo

Danes sem gledal sejo državnega zbora in znova sem skoraj izgubil živce, ko sem videl kakšna vlada vodi to državo, od kar je ta oblasti, bo za naš študentov le slabše poskrbljeno.

Govora je bilo namreč o štipendiji in podeljevanju le-te. Koliko sem spremljaj sejo dobro uro sem hitro »pokapiral« stvar in spregledal, kakšen bedasti in nelogični predlog zakona o štipendiranju so dali. Upam, da bodo ostali poslani tako razumni in pametni, da bodo oba amandmaja o sprejetju tega zakona zavrnili. Zakon pa naj bi povečal število prejemnikov štipendij – seveda na račun tistih, ki delajo, da se lahko sploh prebijejo skozi študij.

Naj hitro opišem o čem naj bi ta zakon govoril. Študent, ki živi izven območja študija, naj bi zanj veljale enaki možnosti in pogoji o prejetju in višini dohodnini, kakor za tistega, ki študira v istem območju v katerem živi. To je prva stvar, ki je problematična, ker stroški tistega, ki živi izven območja študija, v bolj odročnih krajih, so neprimerljivo večji, saj je posredi veliko več faktorjev. Kasneje bom tudi opisal kateri. Druga stvar, ki mi je precej vzdignila temperaturo v glavi, je sledeča. Vsi prihodki v družinskem transferju, bi določala višino štipendije, to se strinjam, toda to bi pomenilo, da bi višino štipendijo določalo tudi študentsko delo, ki ga študentje, kateri živimo izven območja študija, praktično moramo opravljati, če hočemo preživeti in si plačati vse stroške, ki pridejo s študijem.

Kdo tukaj boljšo potegne? Vsekakor ne mi, študentje, ki živimo izven območja študija, temveč tisti, ki študira znotraj območja (beri: v istem ali bližnji oklici mesta univerze). Se sprašujete zakaj? Vse bom razložil.

Študent, ki živi znotraj območja študija, se pravi v istem kraju univerze ali bližnji okolici le-te, nima kaj veliko strašansko veliko stroškov, praktično vse kar rabi, se zlahka pokrije z obstoječo višino štipendije. Še več, veliko denarja mu še ostane, katerega potem zapravi za »žuriranje« in kupovanje oblek. Toda študentje, ki živijo izven območja študija (od 30 km več), imajo enako stroške, kot študentje, ki prebivajo v istem kraju kjer tudi študirajo, plus še nekatere druge stroške, ki v bistvu zahtevajo bistveno več denarja. Pod te dodatne stroške - ki jih imamo mi študentje, ki smo od mesta študija oddaljeni ve več sedet kilometrov, oziroma tisti, ki smo tako oddaljeni, da smo primorali stanovati v študentskih naseljih ali podnajemniških stanovanj – štejemo naslednje stvari: prevoz, prehrana in plačevanja stanovanja in stroškov.

Bom napisal en čisto preprost primer. Ljubljančan, ki študira v Ljubljani, si bo kupil le mesečno vozovnico in knjige, katere potrebuje, ostalo pa skorajda ne rabi kupiti. Namreč živel bo doma (zastonj – saj živi v lastnem domu), jedel bo hrano, ki mu jo bodo kupili straši, kar pomeni, da bo jedel praktično zastonj. Kaj pa mi, ki živimo v podnajemniškem stanovanju ali študentskem naselju. Mi moramo dodatno plačati za hrano oz. za študentske bone (35€), moram kupiti tudi mesečno vozovnico (16€), moram plačevati stanovanje [120€ + stroški (30€)], nekaj denarja pa moram imeti tudi za ostale dobrine (50€ ali več). To govorim za stroške, ki mi pridejo mesečno. Zapravim veliko več, kot študent, ki živi in študira v istem kraju. Toda dobimo pa enako štipendijo. Kje je tukaj pravica? Njemu ostane še nekaj denarja od štipendije, meni pa prav nič - še več, prav veliko denarja mi zmanjka, da bi lahko plačal vse stroške, ki jih imam s študijem. Zato je za nas edina prava in primerna rešitev ŠTUDENSKO DELO. Toda, če se spomnite, kaj se zgoraj napisal, vsi dohodki – tudi iz študentskega dela – se vključujejo v družinski transfer, kar pomeni, več zaslužiš s študentskem delu, manjšo štipendijo dobiš – ali pa jo sploh ne dobiš – kar pomeni, da moraš delati še več. Hja, potem pa ti ne ostane veliko časa za študiranje. Vlada praktično spodbuja, da bodo študentje začeli delati na črno ali pa pod drugim imenom. Če potem gledaš tako, jaz bom garal kot črnec, da bom lahko prilezel skozi študij, a ob tem bom imel manjšo štipendijo. Nekdo iz istega mesta, ki študira v istem mestu, pa bo lahko lepo doma ležal na kavču in gledal v »luft«, ter bo lepo dobil štipendijo, ki se financira prav iz študentskega dela. Se pravi, nekdo, ki ne dela preko študentskega servisa, bo lepo dobival štipendijo na račun tistega, ki opravlja in dela študentsko delo, ker mu drugega ne preostane, ker se s štipendijo, ki jo dobiva (zaradi višjih stroškov, ki jih ima, ker ne študira v istem mestu kot živi).

Mislim, kje je tukaj logika in pravica. Spomnim se, kako je vlada pred dvema letoma napovedovala, kako bo naredila veliko potrebnih reform, da bo študentom boljše. Do sedaj je vsaka reforma ali zakon, ki so ga sprejeli, stvar še poslabša in situacijo še dodatno oteži in zakomplicira. Najebejo pa seveda tisti državljani, ki nimajo veliko denarja, tisti, ki se komaj prebijajo skozi življenje.

Pravzaprav kot državljan Slovenije ne morem verjeti kaj se dogaja v naši mali državici. Preiskovalna komisija, ki preiskuje nepravilnosti v Sovi, bi morala svoje ugotovitve držati v tajnosti, ne pa jih posredovati medijem. Konec koncev je to le tajna služba, če sedaj mislijo objaviti seznam katerim so prisluškovali, lahko iz tega sledi mednarodni incident. Ne verjamem, da obstaja na svetu še katera varnostna agencija, ki javno objavlja, komu je vse prisluškovala. Očitno si nekateri tako želijo obstati na oblasti, da bi proti nasprotniku uporabili vse, tudi to, kar bi škodovalo Sloveniji in njenemu ugledu v svetu. Tako ali pa tako se nam smeje cela Evropa. Vedno moramo biti prvi, vedno čakamo na kakšno pohvalo druge države, ponavadi ZDA, ob tem pa naši »vrli« politiki pozabljajo na državljane Slovenije in na naš dobrobit. Na oblasti so zato, da bi delali v dobrobit in blagor za ves narod, ne za pohvale drugih svetovnih voditeljev. Mini osebno nič ne pomeni, če Slovenija dobi pohvalo od EU za dobro in učinkovito uvedbo Evra, jaz še vedno živim v istem »dreku« kot prej.

Glede izjav Ropa, da sta se Janša in Sanader domnevno dogovarjala o kakšni objemih incidentih. Tej izjavi bi skoraj verjel, ker takrat, ko so hrvaški objemni policisti »napadli« in aretirali Podobnika, je bilo vse prej kot naključje ali splet nesrečnih dogodkov. Meni se je zdelo vse skupaj zaigrano?! Dvomim, da bi kakšen hrvaški policist samoiniciativno aretiral slovenskega politika, ker bi to sprožilo velik mednarodni in politični incident. Vendar nato iz vsega skupaj ni bilo kaj veliko, res so se nekaj dni nekaj kregali in obtoževali, toda vse skupaj je bilo premalo ostro, če gledaš kaj so si Hrvatje dovolili. Iz tega gre sklepati, da je bilo nekaj v ozadju, nekaj kar je šele sedaj prišlo na dan? Tega ne trdim, pišem samo, kakor stvar jaz vidim in odmevam – gre le za moje osebno razmišljanje.

Mogoče se še spomnitega tega posterja, ki je nek šaljivec predelal iz naslovene slike filma “Saving private Ryan”. Narejen je bil še isto noč, ko je bil aretiran in zaprt Podobnik na Hrvaškem.

Žalostno je da po dobrih 60 let po vojni še vedno prerekamo, kdo je bil dober in kdo slab – partizani ali domobranci? Smo v 21. stoletju in čas je, da se uzremo v prihodnost, preteklost pa pustimo za seboj, ne glede, kaj se je v polpretekli zgodovini dogajalo.

Nisem nek strokovnjak v polpretekli zgodovini, vendar bom pa stvar napisal tako, kakor jaz osebno dojemam partizane in domobrance. Verjamem, da se marsikdo ne bo strinjal v mojem dojemanju, toda imam pravico izraziti moje osebno mnenje.

Kdo so Partizani? V slovenski zgodovini je partizan udeleženec narodnoosvobodilne vojne 1941-1945. Borili so se proti nemškemu okupatorju in kolaboracistom, da bi zaščitili jugoslovansko ljudstvo. Partizane je takrat vodila Komunistična partija Jugoslavije
Kdo so Domobranci? Neposredno po italijanski kapitulaciji so protikomunistične sile v Ljubljanski pokrajini 24. septembra 1943 ustanovile Slovensko domobransko legijo. Slovenska domobranska legija je imela 3 bataljone, ki so bili sestavljeni iz preživelih pripadnikov Prostovoljne protikomunistične milice, Vaških straž, Legije smrti ter Jugoslovanske vojske v domovini (četnikov). Domobranci so sodelovali z nemškimi silami, prav tako so bili financirani s strani Nemčije.

V 2. SV je bilo pobitih 28.000 partizanov, na drugi strani pa 1800 domobrancev. Kar 11.000 domobrancev pa je bilo pobotih po vojni, ko so jih zajeli partizani.

Tukaj pa pride na vrsto moje mnenje:
Imel sem po sorodnika tako v vrstah Partizanov, kot tudi enega v Domobranstvu, slednjega niso nikoli našli in je pogrešan.

Danes so vsi po vrsti pametni, vsi se obtožujejo, vsi hočejo opravičila itd. Zakaj le? Bile so dve strani: okupator in kolaboratorji (beri domobranci) ter partizani in KPJ. Če prvi zahtevajo, ali vsaj mislijo, da si zaslužijo opravičilo zaradi povojnih pobojev, potem si opravičilo zaslužijo tudi slednji zaradi okupirane domače zemlje. Takrat si se pridružil Nemcem, če si bil proti komunistom, ali obratno. Vsak se je boril za svoj prav, čeprav mi ni jasno, zakaj se je sploh 15.000 Slovencev pridružilo nemškim silam, kot domobranci – ali so res tako sovražili komuniste?. Da pa je še toliko hujše, so slovenski duhovniki darovali maše za nemške vojake, znano je, da je bila tudi cerkev proti komunizmu. Če bi bil jaz živel v tistih časih, bi bil vsekakor na strani partizanov in komunistov. Nikakor pa ne na strani Nemcev, ki so 2. SV pravzaprav tudi začeli. Prav bi bilo da se tako partizani in domobranci sestali in si nalili čistega vina, čeprav pa mislim, da si domobranci ne zaslužijo opravičila, kar bi pomenilo, da bi se morali komunisti opravičiti tudi nacistom in fašistom!!! Pa ne pozabimo, da so prav oni okupirali našo deželo, torej zakaj bi jim bili komunisti dolžni opravičilo, konec koncev so se le branili? Priznam, stvar je zakomplicirana. Takrat slovenski ljudje niso imeli veliko izbir, ali se pridružijo partizanom in jih ubijejo nacisti, ali pa se pridružijo domobrancem ali nacistom ter jih ubijejo partizani. Nikjer nisi bil varen, vsak pa je le hotel preživeti. Vsak, ki je prišel v vas ti je namreil puško v glavo. Res pa je, da domobrance po vojni ne bi smeli pobiti, temveč bi jim morali soditi in jih obsoditi izdaje in sodelovanja z okupatorjem, potem pa bi jih morali zapreti. Tako, kot to danes delajo z preživelimi nemškimi vojaki in častniki - seveda, če jih najdejo.

Neverjetno, kakšen cirkus delajo za 1000 € vredno letalsko karto, pa če tudi ni bil namensko porabljen denar iz nelegalnega črnega fonda. Ko pa država oziroma vlada porablja milijone evrov za bedaste in nepotrebne stvari, ni pa nobenih problemov.

Dodano 3. junija 2007: Super v Sloveniji sploh nimamo več tajne službe. Mediji in vlada objavlja vse kar je zvezi z njo, vse skrivne lokacije, sodelovanja s tujimi službami, financiranja in še kaj. Ne moreš verjet, vse kar bi moralo ostali skrivno, sedaj trobijo okoli, samo zato, da bi drugega očrnili. S tem si vsekakor ne pridobivamo ugled v ostalih evropskih državah. Narediti bi morali tajno komisiji, ki bi svoje ugotovitve imela tajno spravljene, ne pa da takoj dajo v medije. Spomnim se, ko je ZDA prišel v javnost eno ime od enega agenta tajne službe, to je bil tak cirkus, hitro so hoteli ugotoviti kdo je kriv, da je ime agenta prišlo v mediji, normalno ker vsaka tajna stvar, ki pride v javnost, vsekakor dobro ne vpliva za državno varnost. Očitno to Sloveniji sploh ni mar, mi bomo očitno kar celo Sovo “razkrinkali”, hja, mogoče bo potem vlada razna poročila, izsledke in ugotovite kar na intrenetu objavila.

V zadnjem času opažam, da imamo v Sloveniji preklemano veliko preiskovalnih komisij. Lepo je to, da hočejo odkriti krivce, ki so v preteklosti ali sedanjosti bili ali so krivi za določene stvari. Toda, ali ne bi bilo lepo, če bi razne posle, gradnje, nakupe itd. opravili že takrat konkretno in pravično, brez kakršnihkoli osebnih ali kakih drugih interesov, ki niso v dobrobit državljanov Slovenije. Sedaj pa imamo komisijo o orožarskih poslih, o nakupu finskih oklepnikov, onkološke klinike, sedaj pa imamo pa tudi probleme s pediatrično bolnišnico. Takšnih ali podobnih stvari pa je še veliko, mnogo preveč. Ob vsem tem skupaj se sprašujem, če imamo v Sloveniji sploh sposobne in »nepokvarjene« ljudi, ki bi lahko kakšen posel, nakup ali prodajo opravili, brez večjih – kritičnih napak? Do sedaj se je izkazalo, da takih junakov (še?) nimamo.

Verjetno imajo v državnih institucijah toliko veliko odvečnih ljudi, da jih edino tako zaposlijo, da jih “vtaknejo” v komisijo, kjer služijo mastne denarce.

Zadnjič sem srečal neko znanko, s katero si sicer nisem tako zelo blizu, ampak vedno ko se z njo zapletem v pogovor, vedno na plano povleče eno in isto temo, in ta je vegetarijanstvo. Ona je namreč zaprisežena in stroga vegetarijanka, kar mi je tudi prav in dobro zanjo, samo vedno mi začne težiti meni o tem, zakaj pa jaz nisem, in mi začne naštevati razloge itd. In tako navado imajo skoraj vsi vegetarijanci, da vsiljujejo svoj način življenja in me postrani gledajo, kot da kaj hudega delam, ko jem meso. Jaz ji vedno rečem vredu, ti kar bodi to kar si in jej to kar hočeš, jaz pa bom jedel to kar bom jaz hotel. Toda ne, njej še ni dovolj, pa mi reče, da je človek po naravi rastlinojed, ker ima pač tako konstrukcijo čeljusti in zob. Meni je že počasi šlo nasmeh, potem pa mi je že malce minevalo potrpljenje, pa sem ji razložil zakaj ima človek dandanes tako obliko oziroma konstrukcijo čeljusti.

Pračlovek je bil v pradavnini lovec in nabiralec, se pravi je tako jedel rastline in sadje, kot tudi meso. Bil je vsejed! Toda, takrat pračlovek še ni poznal ognja, zato je moral vso meso jesti surovo, in če pogledaš konstrukcijo čeljusti pračloveka, se vidi, kako ima močno, izrazito, močne in drugače oblikovane zobe, ki so omogočali trganje in žvečenje surovega mesa. Kmalu so spoznali ogenj in meso kaj kmalu ponesreči spekli na ognju, poizkusili so ga, ter videli da je okusnejši in lažje zvečljiv, tako je pečenje mesa prišlo v njihova življenja. Evolucija pa je poskrbela, da so se poprej močne čeljusti in zobe spremenili na ne več tako močno definirane, zaradi pečenega mesa, ki je bil mnogo lažji za jesti. Nato pa je prišel še jedilni pribor in stvar še olajšal. Tako nekako sem ji komaj predaval zgodovino, saj mi je vseskozi posegala v besedo in se vmes nekaj spakovala. Človek po naravi ni ne samo rastlinojed in prav tako ni ne samo mesojedec, temveč je vsejed.

Da me ne bo kdo narobe razumel, nimam nič proti vegetarijancem, vem da so v tem načinu prehranjevanju dobre stvari, so pa tudi slabe, kot so tudi slabe strani v mesu. Popolna prehrana je »miks« mesa in sadja in zelenjave, seveda v uravnoteženih merah! Tukaj sedaj ne govorim o prenajdanju, vsaka stvar je slaba za zdravje če določene stvari preveč zaužijemo. Treba se je zavedati, da je tudi meso škodljiv, če ga preveč zaužiješ! Še enkrat bom povedal, da nimam nič proti vegetarijancem, toda na živce mi gre, ko mi hočejo njihov način življenja še meni vsiliti.

Slovencev je čedalje manj, nataliteta se zmanjšuje, več starih kot mladih – zakaj je tako, kdo je kriv za to? Nekdanji minister Drobnič iz Nove Slovenije se je tega problema napačno lotil reševati, prav tako pa tudi ostali poslanci in vlada nimajo nobenih pametnih rešitev.

Glavni krivec tega so zagotovo enormni stroški, dan danes je cenovno težko skrbeti za enega otroka, kaj šele za dva ali več. Treba se je sprijazniti, cene v Sloveniji rastjo, z prihodom Evra so še poskočile, medtem ko pa plače delavcev ostajajo enake ali pa celo manjše. Socialna pa veliko denarja da napačnim ljudem – sej veste na katere mislim! Ostali bolj premožni ljudje pa po trendu imajo samo enega otroka, mogoče celo dva. Malo ljudi ima srečo, da dobi socialno pomoč od države, pa še tisto kar prispevajo znaša okoli 125 € (30.000 SIT), kako si lahko potem slovenske družine privoščijo več kot enega otroka?! Težko, ampak s srcem. Ob tem moram povedati, da nisem preveril koliko ljudi prejema podboro in koliko je ta podpora visoka, zgornji znesek mi je ostal od nekje v spominu, ko sem gledal neko oddajo o podobni problematiki, tako da to ne trdim, da so zgornji podatki pravilni! Kaj veliko drugače od tega pa verjetno da tudi ne mora biti.

Kako bi država bolj pomagala resnično finančnim pomoči potrebnem? Lahko bi se zgledovali pa Rusiji. Namreč v Rusiji je v veljavo stopil zakon, v skladu s katerim bodo vsaki ženski, ki je posvojila ali rodila dva ali več otrok plačali 250.000 rubljev, kar je približno 7400 evrov. Matere bodo prejele certifikat o družinskem kapitalu, ki ga bodo lahko izkoristile do 1. januarja 2010. Denar bo v celoti ali delno razdeljen v tri dele, pri čemer bo prvi namenjen izobrazbi otrok pred njegovim 25 letom, drugi bo porabljen za nakup njegovega stanovanja, tretji del pa bodo namenili pokojnini matere. (vir: STA) Moram priznati, da to ni slab zakon, vseeno pa sem prepričan (na žalost), da v Sloveniji podobnega zakona ne bomo dočakali, vsaj dokler so za krmilom države ti ljudje, kateri pač so. Denar iz proračuna namenjajo za take bedarije, da bi pa kakšnemu civilnemu človeku pomagali, ni pa nikjer denarja. Seveda, s takim načinom dela to niti ni čudno.

Velikokrat slišim kadilce kako pravijo, da imajo pravico do kajenja. Jaz osebno se ob taki »debilski« in primitivni izjavi vedno nasmejim, ob tem pa si mislim, da s takimi ljudmi nima sploh smisla komunicirati. Kadilci naj kadijo koliko hočejo, naj si uničujejo zdravje, toda njihove domnevne »pravice« do kajenja se končajo z začetkom mojih pravic, pravic nekadilca. V lokalu oziroma zaprtih javnih prostorih imam pravico dihati čisti zrak, imam pravico da ne smrdim po cigaretnemu dimu, imam pravico do ZDRAVJA. In moja pravica do zdravja je bolj pomembna od pravic kadilca, ki mi uničuje življenje. Kajenje je razvada, kajenje je odvisnost! Če kadilci pravijo, da je to njihova pravica kaditi, imajo potem tudi »junkiji« oz. ljudje, ki uživajo mamila in razne prepovedane opojne substance tudi pravico do tega početja!? Pa je nimajo! Samo, med temi dvema vrstama ljudi je ena velika in pomembna razlika, kadilci meni uničujejo zdravje, »drogeraši« pa samo sebi! V Sloveniji kadi 1/3 prebivalstva, ne vem kako si oni drznejo govoriti, da večina ljudi ne podpira zakona o popolni prepovedi kajenja? Že sam bebec ve, da vsaj 2/3 ljudstva ta zakon ne podpira, pa še veliko je tudi kadilcev, ki ta zakon tudi podpira! Nekje sem zasledil podatek, da zakon podpira 80% ankentirancev, sedaj se pa zamislite! Večina zmaga!

Da se še malo dotaknem lokalov. Zakaj se v lokalih zadržuje več kadilcev kot nekadilcev? Zato je čist preprost odgovor, kadilci so pregnali kar nekaj nekadilcev iz bara! Ali se bo promet zmanjšal? Če se bo, se bo zmanjšal minimalno. Nekateri kadilci iz same trme ne bodo hodili v lokale, bodo pa njihov primenkljaj nadomestili nekadilci, ki do tega trenutna prav zaradi kadilcev niso zahajali v lokale.

S tem zakonom pridobi veliko več ljudi, kot pa je tistih, ki z njimi kaj “izgubijo”.

Lep pozdrav